Oblikovanje inovativnih poslovnih modelov

Ko razmišljamo o inovacijah, nam prihajajo na misel predvsem inovacije izdelkov, morda še inoviranje storitev. Inovativni poslovni modeli so nekje odmaknjeni. In ravno z inovativnimi poslovnimi modeli lahko pridemo do največje dodane vrednosti. Danes zelo uspešna podjetja so svoj uspeh v veliki meri zgradila na inovativnih poslovnih modeli:

• Google, ki ne prodaja iskalnih storitev ampak prostor trženja
• Amazon, ki ne prodaja knjig, ampak drugim knjigarnam spletni prostor za prodajo

Z načrtnim, sistematičnim in ustvarjalnim procesom lahko izdelamo inovativni poslovni model, ki odgovarja naši situaciji. Lahko gre za poslovni model za podjetje, posameznika ali posamezni izdelek, storitev.

S kolegom Danilom Tičem organizirava delavnico o inovativnih poslovnih modelih. Vsak udeleženec bo spoznal osnovne opredelitve poslovnih modelov in izdelal poslovni model zase.  Na prejšnji podobni delavnici je Dani zbral utrinke v kratkem filmu.

Več o delavnici in prijava.

V indijski Tati so vgradili inovativnost v gene

Image via Wikipedia

Tata Nano, najcenejši avto za 1700 EUR se je seveda vrhunska inovacija. V tehnološkem smislu ni nič posebnega. Inovativnost je seveda v ceni in v tem, kako so prišli do takšne cene. Inovativnost je tudi v distribuciji KIT verzije do lokalnih avtomehanikov, ki avto sestavijo.

Direktor Ratan Tata se je odločil, da bo inovativnost postal glavna prioriteta in vgrajena v gene, tako da bo vsak zaposlen deloval kot inovator, kot opisuje prispevek v Bussinesweeku. Ta kulturna sprememba se je lahko pričela le na samem vrhu podjetja. Ustanovili so voditeljski forum z glavno nalogo navdihovanja in deljanja najboljših praks. Forum sestavljajo  glavni vodilni v podjetju.

V podjetju gradijo kulturo ustvarjalnega nezadovoljstva, ki spodbuja zaposlene, da neprestano razmišljajo o izboljšavah in za tak način razmišljanja ljudi tudi stalno usposabljajo.  Portal IdeaMax je namenjen zbiranju  in ocenjevanju idej zaposlenih in posega v področje skupinske   – množične inteligence.

Zopet sami elementi te njihove inovativnosti niso nič posebej novega. Nova pa je radikalnost odločitve, da bo inovativnost glavna prioriteta. Tukaj je enaka radikalnost, k je pripeljala do najcenejšega avta: z lahkoto potegnemo vzporednico odločilne vloge glavnega vodstva pri iniciranju tega.

Prepričan sem, da ni tako pomembno kakšne metode in orodja uporabimo, pomembna je odločitev vodstva, vztrajanje pri tej odločitvi in vzpodbujanje zaposlenih, da sledijo odločitvi vse-vsi-vedno-inoviranja.

Evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij ali leto krize

EU je leto 2009 razglasila za evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij. In prav neverjetno sovpadanje z letom izjemne krize. In to sovpadanje je zelo sporočilno. Le ustvarjalnost in inovacije so lahko odgovor na krizo. Še več radikalne / rušilne inovacije lahko edine dajo učinkoviti odgovor na ta izziv.

In prav neverjetno je, da se večina podjetij pogovarja o odpuščanju zaposlenih, o pridobivanju državnih pomoči in zelo malo jih govori o inovacijah. Zakaj tako?  Izgleda da je odpuščanje lažje.  Potrebno je slediti le pravno-formalni proceduri.  Tudi kulture podjetja ponavadi ne tangira. Inovacije pa so bolj zahteven. Radikalne še posebej.  Stvari je potrebno postaviti na glavo:

• Namesto zobne paste je potrebno svetovati o zdravju zob.
• Namesto računalnikov je potrebno prodajati poslovne rešitve.
• Namesto starih poti, je potrebno skočiti v neznano.

Seveda je treba v krizi izpeljati krizne ukrepe, oklestiti stroške in odrezati tisto, kar jemlje potrebno energijo. A kakorkoli že, to lahko prinese zelo malo. Bistveno več prinašajo ideje. Da pa se lahko podjetje tega loti, mora pod vizionarskim vodstvom z vsemi zaposlenimi vstopiti v “leto ustvarjalnosti in inovacij podjetja XY”.

Katero je / bo tisto slovensko podjetje, ki bo se najbolj radikalno inovacijo lotilo krize?

Skupnost – prostor novih idej!?

Nove ideje se rojevajo povsod in prostor za inovativnost je vedno odprt. Globoko pa verjamem, da je najboljši prostor inovativnosti skupnost. Seveda je potrebno premagati nekatere ovire:

• nekdo mora prevzeti tveganje in s skupnostjo začeti,
• zgraditi je potrebno osnovno zaupanje,
• naučiti se moramo v skupnosti živet.

Sam poskušam z graditvijo skupnosti podjetnikov, ki naj bo prostor soustvarjanja, deljenja in iskanja zmagam-zmagaš situacij. Tudi vas povabim, da se pridružite. Podjetniki so vsi tisti, ki imajo ideje in so pripravljeni prevzeti tveganje, da jih uresničijo.

Obišči SID – Slovenske ideje: sodelovanje podjetnikov

Skupnost je seveda lahko tudi spletna in tudi tam je veliko možnosti skupnega ustvarjanja. Vstopite v ta eksperiment in skupaj odkrivajmo možnosti, ki jih tovrstna skupnost ponuja. Vidim možnosti odkrivanja skupnih projektov, iskanje novih idej in zamisli, izmenjavo znanja in še kaj. Vse to so seveda tudi stvari, ki so dobrodošle med sodelavci v podjetju.
NING na katerem je postavljena skupnost SID vam seveda omogoča, da ustvarite lastno skupnost, ki je lahko zasebne ali poslovne narave. Za razliko od nekaterih drugih skupnostnih portalov omogoča Ning tudi zaprte skupnosti, dostopne le članom. To je v posameznih primerih nujno.

Inovativnost je edina pot za podjetniški preboj

Precej intenzivno sem začel pripravljati seminar Prebojni management, ki ga bo imel 8. in 9. aprila prof. Shoji Shiba iz Japonske. Ob tem precej intenzivno razmišljam o inovativnosti. Prof. Shiba govori o treh stopnjah managementa:

1. management kontrole, ki zagotavlja kakovostno množično proizvodnjo,
2. management stalnih izboljšav, ki zagotavlja neprestano odgovarjanje na potrebe potrošnikov,
3. prebojni management, ki zagotavlja, da bo podjetje živelo tudi v prihodnosti.

Inovativnost je seveda dobrodošla v vseh treh stopnjah, za tretjo stopnjo pa je dejansko nujni pogoj. Preboj namreč pomeni novi poslovni model, ki je običajno – ne pa tudi nujno – povezan z novimi izdelki in storitvami. Za preboj je potrebna konkretna inovacija, ki pomeni preskok.

Najprej gre za preskok v glavi. Zamislite si, da bi Krka namesto zdravil začela graditi farmacevtske tovarne po celem svetu. Seveda ne gre za nov izdelek ali storitev, to počno že drugi. Za Krko pa bi to bilo nekaj totalno novega in kdo ve, morda celo izjemno uspešnega.

Takšne odločitve seveda ne moremo sprejeti ad hoc in se je niti ne moremo nujno spomniti čisto naključno. Prebojni management ponuja orodje ‘Petstopenjski proces odkrivanja’ (FSDP). Samega procesa zaenkrat še ne poznam. Sam pa sem razmišljal o nečem sorodnem – o metodi, ki sem jo v zasnovi poimenoval Inovativni pogledi. Gre za:

• Pogled nazaj oz. iskanje inovativnih potencialov v preteklosti oz. zgodovini podjetja, izdelka oz. storitve.
• Pogled naprej, ki pomeni odkrivanje inovativnih možnosti iz prihodnosti (trendi, scenariji prihodnosti, …)
• Pogled navzdol pomeni napajanje vira inovativnosti iz temeljev podjetja, panoge, družbe (poslanstvo, vrednote in tradicija so lahko smiselni navdih.
• Pogled navzgor pa pomeni  sodelovanje z drugimi; najprej v sami organizaciji potem pa tudi množično sodelovanje, ki praktično nima nobene omejitve.

Kultura odprtega prostora: kako jo ustvarjati v podjetju?

Odprti prostor (OP) kot odlično moderacijsko metodo za iskanje rešitev kompleksnih problemov poznamo.

»Kako pa ustvarjati kulturo odprtega prostora v naših podjetjih?« smo se spraševali na delavnici, ki jo je izvedlo Partnerstvo odprti prostor Slovenija (trenerja Aleš Čerin in Danilo Kozoderc). Na njej se je zbrala izjemno pestra skupina udeležencev. Od vodilnega iz velikega slovenskega podjetja, kirurga, državnega zavoda, iz šolstva – srednjega in univerze, svetovalec, do predstavnikov neprofitnih organizacij. Velika pestrost je dajala tudi ton delavnici, na kateri smo spoznali OP kot moderacijsko metodo, ga povezali z učečo se organizacijo, “7 – dnevnim vikendom” in množičnim sodelovanjem (Wikinomija).

Odprti prostor smo tudi praktično izkusili v skupnem iskanju poti za uvajanje kulture odprtega prostora v naša podjetja in organizacije.

Nekateri poudarki iz naših razprav:

Trend: izdelano tukaj

Trendi po eni strani dušijo inovativnost, ker nam postavljajo smernice, ki jim moramo slediti. Po drugi strani pa so trendi okvir, ki vzpodbujajo razmišljanje in odpirajo ideje za nove izdelke in storitve.

Opazovalec trendov (Trend watching) je spletni portal, ki predstavlja aktualne potrošniške trende. Zadnji trend, ki so ga predstavili je ‘Izdelano tukaj’. Ta trend predstavlja nekaj, kar morda ni razvidno na prvi pogled: težnja potrošnikov po lokalnih produktih. Verjetno gre za odgovor na globalizijske posledice ter Made in China, Tayland, Corea in še kaj.

Kaj pravzaprav pomeni ta trend?

• V svetu, ki ga upravlja globalizacija, masovna proizvodnja in poceni izdelki, vedno več potrošnikov išče lokalno, avtentično, ekološko prijazno.
• Ljudi zanima, kako je bil izdelek nerejen, kdo ga je izdelal, kakšen je zaslužek zaposlenih.
  • na izdelkih se pojavljajo nalepke njihove življenjske zgodovine
  • izdelki imajo kode, ki jih beremo preko osebnih čitalcev kode in to povežemo z dodatnimi podatki na spletu
• American Aparel ima načrtno svojo proizvodnju v okrožjo Los Angeles, kjer je delovna sila najdražja. Zaposleni so dostojno plačani.
• Izdelano tukaj in prodano tukaj podpira razvoj lokalne skupnosti in regije.

Ljudje cenijo in so pripravljeni več plačati za idelke in storitve, ki podpirajo določene njihove vrednote.

To so nekatera dejstva, ki lahko vzpodbudijo inovativnost trenutnih in bodočih podjetnikov.

Vinnova – kako država vzpodbuja inovativnost

Zdi se mi, da je znanih precej metod, kako v podjetjih vzpodbujati inovativnost. Kljub poznavanju metod v veliko podjetjih to še vedno ne teče. Menim, da pa je še precej težje vzpodbujati inovativnost na državni ravni.

Na konferenci o inovacijskem novinarstvu v Ljubljani je bila predstavljena Vinnova, švedska vladna agencija za inovacijske sisteme. Dobil sem občutek na tam stvari tečejo. Njen glavni cilj je vzpodbujanje rasti in blaginje. Že ta cilj je zanimiv. Gre preko inovativnosti. Inovativnost sama ni namen, je vedno sredstvo za nekaj. Že ta cilj  odpre delovanje Vinnove in ji omogoča inovativnost. Prav čudno bi bilo, če takšna agencija ne bi bila inovativno, ni pa seveda nemogoče. Takoj, ko jo preveč zbirokratiziramo, izgubi inovativnost.

Naj izpostavim nekaj zanimivih poudarkov iz predstavitve Vinnove:

• Raziskovanje je spreminjanje denarja v znanje. Inovativnost je spreminjanje znanja v denar. Naloga pa je, da to naredimo učinkovito.
• Vinnova spada pod 2 ministrstvi: za šolstvo in znanost ter za industrijo delo in komunikacije
• Inovacijska politika Vinnove je naslednja:
  • raje kompetence kot raziskovanje,
  • raje učenje kot poučevanje,
  • raje raziskovanje kot izrabljanje.
• Ključne usmeritvi:
  • podpirajo zmagovalce in ne šibka področja,
  • gre za raziskovanje in ali industrijo,
  • financiranje, struktura in strategije so orodja in ne cilji,
  • ne poskušaj kopirati, uči pa se iz drugih izkušenj
• Povezati je treba državo, šolstvo in industrijo. To morajo narediti mediji.
• Lekcije, ki so se jih naučili:
  • inovacijski proces ni linearen,
  • znanje je potrebno soustvarjati in ne samo prenašati,
  • inovacijska ekonomija je globalna,
  • inovacije se dogajajo, ko ljudje z različnimi pogledi diskutirajo o skupnem problemu,
  • mediji ne morejo povedati ljudem, kaj razmišljati, ampak o čem razmišljati,
  • mediji prodajajo pozornost in ne informacije.

Tako po občutku bi rekel, da takšna strategija vodi k uspehu. Kdo pa v Sloveniji skrbi za razvoj inovacijskih sistemov.
Dozdeva se mi, da bi naj v Sloveniji za razvoj inovativnosti skrbela Tehnološka agencija Slovenije. Če kdo pozna kakšno drugo ustanovo, ki to dela naj pove. Že samo ime po moje ni posrečeno. Pregled spletne strani pa pokaže, da se ukvarjajo s financiranjem in enkrat letno organizirajo nek dogodek na temo inovativnosti. Nekaj manjka!

Magnat – mladi so inovativni

Mlada podjetniška skupina je izdelala namizno igro Magnat, ki je namenjena spoznavanju podjetništva in vlaganja za mlade.

Seveda je tudi sama igra inovativna, a še bolj inovativen je poslovni model. Prvih 500 iger bodo razdelili. Vsak uporabnik pa bo kasneje lahko dal tri povabila in vsi povabljeni jo bodo dobili zastonj. Prihodke pa bodo ustvarjali s prodajo tržnega prostora. Na vsakem 0d 96 polj bo prostor za logotip enega od slovenskih podjetij. Drzno in inovativno.

Inovativni niso le izdelki in storitve, inovativni so lahko in morajo biti tudi poslovni modeli.

Imam čas za inovativnost?

A je to sploh pravo vprašanje? Je res potrebno imeti čas za inovativnost? Če pa pravijo, da ideje pridejo kar same. Prepričan sem, da dobre ideje res prihajajo nenapovedano. To je dobro in hkrati slabo. Ne moremo načrtovati dobre ideje. Arhimed je za odkritje vzgona moral počakati na sprostilno kopel. Če bi se kot muha zaletaval v šipo, ne bi bilo rešitve.

Morda idejo še dobimo, a idejo spremeniti v izdelek ali storitev, to pa se ne da v časovni stiski neprestane produkcije. Pravzaprav pa si ne želimo le enega inovativnega primerka. V podjetju si običajno želimo, da inovativnost postane način delovanja. Tukaj pa gre za čas in seveda ne le za čas. Gre za naravnanost, za pripravljenost iskanja modelov, ki bodo odpirali prostor inovativnosti.

Jasno dejstvo je, da proizvodnja sama po sebi izriva inovativnost. Treba je delati izdelke, treba je narediti serijo do jutri. Ni časa, da bi iskali novo. In kaj tudi pravijo ljudje v proizvodnji: kako bomo pa delali, ko si neprestano izmišljajo nekaj novega. Tudi administracija izriva inovativnost. Administracija zahteva red, zahteva ustaljene postopke. Sama po sebi inovativnost izpuhti.

Ko si sam želim vzeti čas za odkrivanje in izdelavo novega, potrebujem precej volje, da premagam prisilo nujnega. Kar naprej bi lahko proizvajal, urejal, sestankoval, …