Oblikovanje inovativnih poslovnih modelov

Ko razmišljamo o inovacijah, nam prihajajo na misel predvsem inovacije izdelkov, morda še inoviranje storitev. Inovativni poslovni modeli so nekje odmaknjeni. In ravno z inovativnimi poslovnimi modeli lahko pridemo do največje dodane vrednosti. Danes zelo uspešna podjetja so svoj uspeh v veliki meri zgradila na inovativnih poslovnih modeli:

• Google, ki ne prodaja iskalnih storitev ampak prostor trženja
• Amazon, ki ne prodaja knjig, ampak drugim knjigarnam spletni prostor za prodajo

Z načrtnim, sistematičnim in ustvarjalnim procesom lahko izdelamo inovativni poslovni model, ki odgovarja naši situaciji. Lahko gre za poslovni model za podjetje, posameznika ali posamezni izdelek, storitev.

S kolegom Danilom Tičem organizirava delavnico o inovativnih poslovnih modelih. Vsak udeleženec bo spoznal osnovne opredelitve poslovnih modelov in izdelal poslovni model zase.  Na prejšnji podobni delavnici je Dani zbral utrinke v kratkem filmu.

Več o delavnici in prijava.

Inovativnost je edina pot za podjetniški preboj

Precej intenzivno sem začel pripravljati seminar Prebojni management, ki ga bo imel 8. in 9. aprila prof. Shoji Shiba iz Japonske. Ob tem precej intenzivno razmišljam o inovativnosti. Prof. Shiba govori o treh stopnjah managementa:

1. management kontrole, ki zagotavlja kakovostno množično proizvodnjo,
2. management stalnih izboljšav, ki zagotavlja neprestano odgovarjanje na potrebe potrošnikov,
3. prebojni management, ki zagotavlja, da bo podjetje živelo tudi v prihodnosti.

Inovativnost je seveda dobrodošla v vseh treh stopnjah, za tretjo stopnjo pa je dejansko nujni pogoj. Preboj namreč pomeni novi poslovni model, ki je običajno – ne pa tudi nujno – povezan z novimi izdelki in storitvami. Za preboj je potrebna konkretna inovacija, ki pomeni preskok.

Najprej gre za preskok v glavi. Zamislite si, da bi Krka namesto zdravil začela graditi farmacevtske tovarne po celem svetu. Seveda ne gre za nov izdelek ali storitev, to počno že drugi. Za Krko pa bi to bilo nekaj totalno novega in kdo ve, morda celo izjemno uspešnega.

Takšne odločitve seveda ne moremo sprejeti ad hoc in se je niti ne moremo nujno spomniti čisto naključno. Prebojni management ponuja orodje ‘Petstopenjski proces odkrivanja’ (FSDP). Samega procesa zaenkrat še ne poznam. Sam pa sem razmišljal o nečem sorodnem – o metodi, ki sem jo v zasnovi poimenoval Inovativni pogledi. Gre za:

• Pogled nazaj oz. iskanje inovativnih potencialov v preteklosti oz. zgodovini podjetja, izdelka oz. storitve.
• Pogled naprej, ki pomeni odkrivanje inovativnih možnosti iz prihodnosti (trendi, scenariji prihodnosti, …)
• Pogled navzdol pomeni napajanje vira inovativnosti iz temeljev podjetja, panoge, družbe (poslanstvo, vrednote in tradicija so lahko smiselni navdih.
• Pogled navzgor pa pomeni  sodelovanje z drugimi; najprej v sami organizaciji potem pa tudi množično sodelovanje, ki praktično nima nobene omejitve.

Kultura odprtega prostora: kako jo ustvarjati v podjetju?

Odprti prostor (OP) kot odlično moderacijsko metodo za iskanje rešitev kompleksnih problemov poznamo.

»Kako pa ustvarjati kulturo odprtega prostora v naših podjetjih?« smo se spraševali na delavnici, ki jo je izvedlo Partnerstvo odprti prostor Slovenija (trenerja Aleš Čerin in Danilo Kozoderc). Na njej se je zbrala izjemno pestra skupina udeležencev. Od vodilnega iz velikega slovenskega podjetja, kirurga, državnega zavoda, iz šolstva – srednjega in univerze, svetovalec, do predstavnikov neprofitnih organizacij. Velika pestrost je dajala tudi ton delavnici, na kateri smo spoznali OP kot moderacijsko metodo, ga povezali z učečo se organizacijo, “7 – dnevnim vikendom” in množičnim sodelovanjem (Wikinomija).

Odprti prostor smo tudi praktično izkusili v skupnem iskanju poti za uvajanje kulture odprtega prostora v naša podjetja in organizacije.

Nekateri poudarki iz naših razprav:

Konferenca Slovenskega združenja za kakovost – sekcija Inovacijska klima

Danes se je začela letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost. Delo v sekciji Inovacijska klima poteka po metodi odprtega prostora. Kdorkoli bo prišel bo prava oseba in karkoli se bo zgodilo, bo edina stvar, ki se je lahko zgodila. Dobro okolje za pogovor o inovativnosti.

Da pa odprtega prostora ne bi zapirali, kljub temu, da se bo konferenca v petek končala, ponujamo ta blog. Če se prijavite, postanete avtor. Na blogu so dobrodošli zapisi na vse teme, ki so povezane z inovativnostjo.

Blog v veliki meri sledi načelom odprtega prostora. Temo lahko odpremo in jo potem s komentarji dopolnjujemo. Na ta način raste skupno razumevanje posamezne teme. Ker pa ta blog nima posameznega avtorja, ki bi skrbel za vsebino, bo živel le z vsebino vseh sodelujočih.

Vinnova – kako država vzpodbuja inovativnost

Zdi se mi, da je znanih precej metod, kako v podjetjih vzpodbujati inovativnost. Kljub poznavanju metod v veliko podjetjih to še vedno ne teče. Menim, da pa je še precej težje vzpodbujati inovativnost na državni ravni.

Na konferenci o inovacijskem novinarstvu v Ljubljani je bila predstavljena Vinnova, švedska vladna agencija za inovacijske sisteme. Dobil sem občutek na tam stvari tečejo. Njen glavni cilj je vzpodbujanje rasti in blaginje. Že ta cilj je zanimiv. Gre preko inovativnosti. Inovativnost sama ni namen, je vedno sredstvo za nekaj. Že ta cilj  odpre delovanje Vinnove in ji omogoča inovativnost. Prav čudno bi bilo, če takšna agencija ne bi bila inovativno, ni pa seveda nemogoče. Takoj, ko jo preveč zbirokratiziramo, izgubi inovativnost.

Naj izpostavim nekaj zanimivih poudarkov iz predstavitve Vinnove:

• Raziskovanje je spreminjanje denarja v znanje. Inovativnost je spreminjanje znanja v denar. Naloga pa je, da to naredimo učinkovito.
• Vinnova spada pod 2 ministrstvi: za šolstvo in znanost ter za industrijo delo in komunikacije
• Inovacijska politika Vinnove je naslednja:
  • raje kompetence kot raziskovanje,
  • raje učenje kot poučevanje,
  • raje raziskovanje kot izrabljanje.
• Ključne usmeritvi:
  • podpirajo zmagovalce in ne šibka področja,
  • gre za raziskovanje in ali industrijo,
  • financiranje, struktura in strategije so orodja in ne cilji,
  • ne poskušaj kopirati, uči pa se iz drugih izkušenj
• Povezati je treba državo, šolstvo in industrijo. To morajo narediti mediji.
• Lekcije, ki so se jih naučili:
  • inovacijski proces ni linearen,
  • znanje je potrebno soustvarjati in ne samo prenašati,
  • inovacijska ekonomija je globalna,
  • inovacije se dogajajo, ko ljudje z različnimi pogledi diskutirajo o skupnem problemu,
  • mediji ne morejo povedati ljudem, kaj razmišljati, ampak o čem razmišljati,
  • mediji prodajajo pozornost in ne informacije.

Tako po občutku bi rekel, da takšna strategija vodi k uspehu. Kdo pa v Sloveniji skrbi za razvoj inovacijskih sistemov.
Dozdeva se mi, da bi naj v Sloveniji za razvoj inovativnosti skrbela Tehnološka agencija Slovenije. Če kdo pozna kakšno drugo ustanovo, ki to dela naj pove. Že samo ime po moje ni posrečeno. Pregled spletne strani pa pokaže, da se ukvarjajo s financiranjem in enkrat letno organizirajo nek dogodek na temo inovativnosti. Nekaj manjka!

Inovacijsko novinarstvo – pridruži se inovativni blogovski skupnosti

Na regionalni konferenci o inovacijskem novinarstvu, ki traja od 14. do 15. junija v Ljubljani je minister za razvoj dr. Žiga Turk predlagal, da bi namesto resničnostnega šova Kmetija raje naredili resničnostni šov v kakšnem bolj inovativnem okolju: razvoju, raziskovalnem laboratoriju. Ni kaj – inovativno in noro. A na takšen način se lahko začne dobra inovativna ideja. Nekaj več o konferenci najdete tukaj.

Ta prispevek pa naj velja tudi kot povabilo, da se priključite temu multiavtorskemu blogu na temo inovativnosti. Soustvarjajte in morda celo drugo leto dobite nagrado za inovacijsko novinarstvo. Kako se priključite?

Odpiramo prostor za inovativnost

Na odprtem prostoru “Tudi v Sloveniji rastejo orhideje!” 15.3. 2007 smo razmišljali o ustvarjanju pogojev za razvoj inovativnih izdelkov in storitev. Ob vseh drugih idejah se je porodila tudi ta, da odprti prostor nadaljujemo. Svetovni splet to elegantno omogoča.

Ta blog je torej namenjen skupnemu iskanju poti za inovativnost. Dobrih 30 udeležencev s tega dogodka odprtega prostora smo povabili, da se pridružijo. Sodelovanje pa je odprto za vse, ki bi radi prispevali in se učili o inovativnosti.

Kako lahko sodelujete?

1. Registrirajte se tukaj.
2. Po registraciji pošljite sporočilo, da ste se registrirali na info(pri)odprtiprostor.net in zraven še e-naslov pod katerim ste se registrirali. Kar najhitreje vas bomo dodali med avtorje tega bloga.
3. Kot avtor bloga boste lahko pisali prispevke o temah, ki vas nagovarjajo in jih želite podeliti z drugimi.
4. Z registracijo lahko ustvarite tudi svoj blog, če želite.

OPOMBA: Če se kaj ustavi pri registraciji, se lahko tudi obrnete na zgornji e-naslov.

Odprti prostor se torej nadaljuje!