Na letošnji 16. konferenci Slovenske organizacije za kakovost v sekciji C »Inovacijska klima« smo delali v okolju odprtega prostora (OP).
V OP pravimo: »Kdorkoli pride je prava oseba.« in resnično smo se na odprtem prostoru znašli ljudje iz zelo različnih okolij. Od predstavnikov različnih podjetij (klimatske naprave, ogrevalna tehnika, informacijska tehnologija, farmacija, …), preko svetovalcev, do ljudi iz vzgoje in izobraževanja (vrtci, gimnazija).
Prvi dan smo začeli s spodbudnimi in primerno provokativnimi uvodnimi predavanji (8 predavanj po 5 minut). Vsi avtorji predavanj so uspeli v samo 5 minut strniti svoje bistvene poglede na ustvarjanje inovativne klime v svojih okoljih. In nas spodbudili k razmišljanju ter iskanju. Čestitamo!
Predavanjem je sledilo »odpiranje prostora« (ustvarjanje varnega prostora za poglobljen pogovor) na temo: »Kako odgovorno ustvariti kulturo inovativnosti v svojem okolju?« v katerem so ljudje odprli 13 tem za delo v skupinah.
Teme
- Kako pri vas v praksi prepoznavati in ovrednotite inovativnost?
- Vzdušje in klima v podjetjih?
- Kako pripraviti ljudi, da bodo sodelovali med seboj?
- Zakaj se bojimo novosti in sprememb?
- Kako praktično do masovnega sodelovanja?
- How do we build awarness inside our organisation? Key words What is: Innovation-motivation; Creativity-Implementation
- Kako priti do bolj ploske strukture v velikem podjetju? Ali je to sploh možno?
- Kakšna je praksa uvajanja organizacijske kulture v »posebnih okoljih«?
- Why innovation climate?
- EU-Projekti: Financiranje – združiti sile
- Kako Danfoss širi kulturo na hčerinska podjetja?
- Zakaj nas je strah prevzemati odgovornost?
- Kako pripraviti vodstva podjetij k odprtemu sodelovanju in ustvarjanju inovacijske klime?
Izmenjali smo veliko dobrih idej in začeli tudi iskati poti za njihovo uresničevanje.
Glavni poudarki iz naših razprav
Organizacijska / inovacijska klima
V mnogih sredinah je pravzaprav še vprašanje same organizacijske klime, ki jo je potrebno zgraditi. V razpravah so znotraj razprave o inovacijski klimi, pravzaprav na površje priplavala vprašanja organizacijske narave (poznavanje in pripravljenost prevzemanja odgovornosti v podjetju, praksa »odprtih vrat« vodstva je nekaj kar pri nas še ni množično, …).
Toleranca do napak
V razpravi smo ugotavljali, da je toleranca do napak v naših poslovnih okoljih majhna. Zakaj ne zgraditi varnega okolja, kjer ljudje lahko ustvarjajo, eksperimentirajo z idejami, pri tem delajo seveda tudi napake iz katerih se učijo? Kultura varnosti, namesto kulture obdolževanja.
Spodbujanje posameznikov za nabiranje idej
V naših podjetjih vodstvo bolj spodbuja posameznike za iskanje dobrih idej. Te ideje se potem ovrednotijo in se z njimi morda nekaj zgodi. Premalo je spodbujanja timskega pristopa – iskanja sinergije – pri ustvarjanju novih, inovativnih rešitev. Izgleda kot da imamo kar nekaj težav s takšnim sodelovanjem. Morda nas muči nezaupanje, morda radi delamo sami ali pa se bojimo da nam kdo ukrade dobro idejo. Še težje pa gremo preko meja države.
Pomen graditve inovativnega pristopa v zgodnjem otroštvu
Kolegice iz vzgoje in izobraževanja (vrtec, srednja šola) so poudarile pomen razvijanja inovativnosti že v šoli. Morda dobro ilustrira ta pomen naslednja misel: »Ko tovarišica v vrtcu prvič prime otroka za roko, da skupaj narišeta »hiško«, je to lahko konec ustvarjalnosti.«
Moč množičnega sodelovanja
Množično sodelovanje odpira popolnoma nove perspektive. Težko si predstavljamo paleto možnosti, ki se nam odpirajo. Na srečo obstaja nekaj zelo nazornih primerov. Enega – sicer iz neprofitnega okolja lokalne skupnosti (izgradnja 90.000 € vredne plezalne stene brez sredstev iz proračuna v Slovenski Bistrici) smo obdelovali kot študijski primer.
- Velika ideja + strastno predan posameznik
nato:
- skupina predanih ljudi, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost in soustvarjati
nato
- vključitev celotne lokalne skupnosti v soustvarjanje
= Rezultat:
- plezalna stena, na kateri vsak dan vadi več kot 30 ljudi + stranski rezultat: povezanost lokalne skupnosti.
Zakaj se tega ne da zgraditi v okolju podjetja?
Oblikovanje virtualne skupnosti
Mnogi udeleženci smo se zavezali, da bomo svoje delo nadaljevali v virtualnem okolju in smo v ta namen omogočili delovanje bloga »Inovativno – skupno iskanje« (http://inovativno.wordpress.com).
Metoda odprtega prostora kot orodje za delo v sekciji
Metoda odprtega prostora, ki je po svoji definiciji moderacijsko orodje,
- ko se skupina različnih ljudi spoprime z zapleteno in morda konfliktno temo,
- ko nihče ne pozna odgovora na kompleksna vprašanja,
- ko računamo na predanost in pripravljenost ljudi za prevzem odgovornosti za rešitve,
- ko želimo spodbujati sodelovanje,
- ko želimo omogočiti ustvarjalnost,
se je izkazala za izredno primerno.
Delo je potekalo v sproščenem ozračju brez hierarhije (odmik od klasičnega modela »predavatelj – poslušalci«), kjer smo bili vsi slišani in smo lahko slišali premišljevanja drugih, kjer smo se lahko učili drug od drugega in kjer smo skupaj ustvarjali zavedanje o pomenu inovativnosti v naših podjetjih in organizacijah.
Delo je potekalo v odprtem prostoru na način samoorganiziranja, ki omogoča udeležencem prehod med delovnimi skupinami in tudi med sekcijami, vsakič ko se »znajdemo v okolju, kjer ne moremo prispevati ali se učiti«.
Odprti prostor je pokazal kot izredno učinkovito orodje za omogočanje intenzivnega učenja.
Aleš Čerin in Danilo Kozoderc
December 7, 2007 at 12:20 pm
Pozdravljeni vsi, ki se vrtite v tem svetu!
Sodelovala sem v sekciji C in izkusila odprti prostor. Vse kar pravi Aleš je res. Tudi meni se je odprlo kar nekaj provokativnih zamisli ali idej. Predvsem bi rada odkrila možnost povezave igre in dela. Ali je lahko igra tudi delo in obratno ali je možno doseči pri svojem delu, da ga doživljaš kot igro. Večinoma se strinjamo, da je potrebno premikati meje in rušiti tabuje (tudi “odprti prostor” po mojem mnenju sledi tej logiki), takrat se najbrž inovativnost sprošča v vsej svoji veličini. Pomembna ugotovitev, ki je sicer zaspana čepela v mojih malih možganih je tudi to, da je potrebno grozno veliko poguma in tudi tiste strasti, o kateri je Aleš govoril. Celo Einstein je bojda rekel za sebe, da ni posebno pameten, le ob problemih se dlje časa mudi. Torej potrebujemo tudi dovolj časa in energije. Še po mesecu dni mi eno prepričanje ostaja in sicer: potrebno je prebuditi otroka v sebi, da najde tisto, kar je čimbolj podobno igri.
December 7, 2007 at 12:36 pm
Indira sedajle se samo midva vrtiva v tem svetu.
Jaz se že celo dopoldne “igram” (pravzaprav ne vem zakaj sem uporabil narekovaje
) in premišljujem o našem iskanju v Portorožu.
Možnost povezave igre in dela? Ja, kaj naj rečem. Treba je pač poiskati igro pri kateri si dober, ma kaj dober – odličen, se opogumiti – sprejeti tveganje in se začeti igrati – delati. Kot je rekla Mila: sprejeti odgovornost za korak (ali nekaj podobnega). Seveda obstaja možnost, da te za takšno igro ne plačajo. In prav to se nam dogaja včasih, ko se “igramo” odprti prostor. Vedno imamo možnost iskati naprej.
Trenutno je tako, da je igra-delo pri nas nezaželena, otročja, vendar se bo to gotovo spremenilo. Pri Googlu se namreč ljudje precej igrajo, zato pa so tako uspešni. In rezultate igre tudi znajo prodati. In prav iz igre prihaja strast, ki je potrebna za pomembne premike. Včasih imam prav občutek, da je v naših okoljih premalo ustvarjalne strasti.
Hvala za tvoje mnenje. Si pišemo in skupaj ustvarjamo.
December 7, 2007 at 9:19 pm
Sam dogodek, je pokazal uporabnost za vse udeležence. Večina jih je pokazala občutke, da so nekaj dobili.
Ali je lahko takšno nadaljevanje na spletnih prostorih uporabno? Ali res vidite korist od tovrstnega delovanja? Kako torej vzpodbujati inovativnost v takšni virtualni skupnosti? Sam imam občutek, da se sploh ne, če ni ta pravih pogojev.
December 13, 2007 at 12:12 pm
[...] O moči množičnega sodelovanja smo govorili tudi na konferenci Slovenskega združenja za kakovost v Portorožu – v sekciji Inovacijska klima. [...]
June 23, 2008 at 8:28 pm
[...] O moči množičnega sodelovanja smo govorili tudi na konferenci Slovenskega združenja za kakovost v Portorožu – v sekciji Inovacijska klima. [...]