A je to sploh pravo vprašanje? Je res potrebno imeti čas za inovativnost? Če pa pravijo, da ideje pridejo kar same. Prepričan sem, da dobre ideje res prihajajo nenapovedano. To je dobro in hkrati slabo. Ne moremo načrtovati dobre ideje. Arhimed je za odkritje vzgona moral počakati na sprostilno kopel. Če bi se kot muha zaletaval v šipo, ne bi bilo rešitve.
Morda idejo še dobimo, a idejo spremeniti v izdelek ali storitev, to pa se ne da v časovni stiski neprestane produkcije. Pravzaprav pa si ne želimo le enega inovativnega primerka. V podjetju si običajno želimo, da inovativnost postane način delovanja. Tukaj pa gre za čas in seveda ne le za čas. Gre za naravnanost, za pripravljenost iskanja modelov, ki bodo odpirali prostor inovativnosti.
Jasno dejstvo je, da proizvodnja sama po sebi izriva inovativnost. Treba je delati izdelke, treba je narediti serijo do jutri. Ni časa, da bi iskali novo. In kaj tudi pravijo ljudje v proizvodnji: kako bomo pa delali, ko si neprestano izmišljajo nekaj novega. Tudi administracija izriva inovativnost. Administracija zahteva red, zahteva ustaljene postopke. Sama po sebi inovativnost izpuhti.
Ko si sam želim vzeti čas za odkrivanje in izdelavo novega, potrebujem precej volje, da premagam prisilo nujnega. Kar naprej bi lahko proizvajal, urejal, sestankoval, …
