Inovacije in napovedovanje prihodnosti

Berem zanimivo knjigo “Korak pred prihodnostjo” C. Christensena in ostalih. Nekaj drobcev, ki se mi zdijo zelo zanimivi.

1. Pri nadgradnih inovacijah gre za izboljševanje tistih lastnosti izdelkov, ki jih porabniki že od nekdaj cenijo: računalniki, ki delajo hitreje, baterije, ki držijo bolj dolgo. Uveljavljene družbe imajo ponavadi prednost in premoč pri uvajanju takšnih inovacij.
2. Pri rušilnih inovacijah pa morajo uveljavljene družbe ponavadi priznati premoč tistim, ki s takimi inovacijami prihajajo.
3. Rušilne inovacije pomenijo novo ponudbo. Poznamo dve vrsti rušilnih inovacij:

• v manj zahtevnem tržnem segmentu (nastanejo zato, ker so obstoječi produkti predobri in imajo zato previsoko ceno glede na vrednost, ki jo lahko izkoristijo stare stranke)

Tak primer je Tata Nano, indijski avto za 1800 EUR, ki se ga dobi v kit verziji. Ljudje, ki bodo kupili ta avto, najverjetneje za kakšnega drugega sploh nimajo denarja.

• na novem trgu (te inovacije izdelek približajo neuporabnikom oz. neuporabniškim situacijam, omogočajo jim, da lažje dokončajo opravila, za katera so bila nekdaj potrebna strokovno znanje ali veliko bogastvo)

Ebay omogoči praktično vsakemu uporabniku interneta, da kupuje rabljene in nove stvari od prodajalcev po celem svetu

To se mi zdi ravno dovolj teorije iz te knjige, da prebudi razmišljanje. Poskušam zapisati nekaj točk - korakov, ki vodijo podjetnika pri načrtnem uvajanju rušilnih inovacij:

1. Katere so zelo uporabne stvari (predmeti in storitve), ki pa se jih precejšen krog ljudi ne more privoščiti? (Avto v primeru Tata Nano ali pa poceni prenosnik)
2. Ali se da te stvari narediti bistveno bolj poceni in kako to narediti?
3. Kaj lahko tem izdelkom in storitvam odvzamemo, da se zmanjša njihova cena, še vedno pa ostane temeljna funkcija. (primerjaj z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki)
4. Kakšen poslovni model potrebujemo, da bi lahko te izdelke zagotovili po cenah, ki so dostopne.
5. Kateri so neuporabniki za posamezna področja izdelkov in storitev. (npr. kateri so neuporabniki gledališča)
6. Kakšni bi morali biti izdelki in storitve, da bi ti neuporabniki postali uporabniki?

Premislek ob teh vprašanjih lahko odpre priložnosti za nove produkte, ki pa jih bodo uveljavljena podjetja veliko teže izvedla kot novinci. Recept za uveljavljena podjetja od prof. Shibe: če se uveljavljeno podjetje loti nečesa radikalno novega, naj ustnovi ločeno podjetje. V okviru starega podjetja, se bo nova ideja zadušila.

Sama knjiga Korak pred prihodnostjo seveda ponuja še bistveno več kot leto zgornjo intuicijo.

Skupnost - prostor novih idej!?

Nove ideje se rojevajo povsod in prostor za inovativnost je vedno odprt. Globoko pa verjamem, da je najboljši prostor inovativnosti skupnost. Seveda je potrebno premagati nekatere ovire:

• nekdo mora prevzeti tveganje in s skupnostjo začeti,
• zgraditi je potrebno osnovno zaupanje,
• naučiti se moramo v skupnosti živet.

Sam poskušam z graditvijo skupnosti podjetnikov, ki naj bo prostor soustvarjanja, deljenja in iskanja zmagam-zmagaš situacij. Tudi vas povabim, da se pridružite. Podjetniki so vsi tisti, ki imajo ideje in so pripravljeni prevzeti tveganje, da jih uresničijo.

Obišči SID - Slovenske ideje: sodelovanje podjetnikov

Skupnost je seveda lahko tudi spletna in tudi tam je veliko možnosti skupnega ustvarjanja. Vstopite v ta eksperiment in skupaj odkrivajmo možnosti, ki jih tovrstna skupnost ponuja. Vidim možnosti odkrivanja skupnih projektov, iskanje novih idej in zamisli, izmenjavo znanja in še kaj. Vse to so seveda tudi stvari, ki so dobrodošle med sodelavci v podjetju.
NING na katerem je postavljena skupnost SID vam seveda omogoča, da ustvarite lastno skupnost, ki je lahko zasebne ali poslovne narave. Za razliko od nekaterih drugih skupnostnih portalov omogoča Ning tudi zaprte skupnosti, dostopne le članom. To je v posameznih primerih nujno.

Inovativnost je edina pot za podjetniški preboj

Precej intenzivno sem začel pripravljati seminar Prebojni management, ki ga bo imel 8. in 9. aprila prof. Shoji Shiba iz Japonske. Ob tem precej intenzivno razmišljam o inovativnosti. Prof. Shiba govori o treh stopnjah managementa:

1. management kontrole, ki zagotavlja kakovostno množično proizvodnjo,
2. management stalnih izboljšav, ki zagotavlja neprestano odgovarjanje na potrebe potrošnikov,
3. prebojni management, ki zagotavlja, da bo podjetje živelo tudi v prihodnosti.

Inovativnost je seveda dobrodošla v vseh treh stopnjah, za tretjo stopnjo pa je dejansko nujni pogoj. Preboj namreč pomeni novi poslovni model, ki je običajno - ne pa tudi nujno - povezan z novimi izdelki in storitvami. Za preboj je potrebna konkretna inovacija, ki pomeni preskok.

Najprej gre za preskok v glavi. Zamislite si, da bi Krka namesto zdravil začela graditi farmacevtske tovarne po celem svetu. Seveda ne gre za nov izdelek ali storitev, to počno že drugi. Za Krko pa bi to bilo nekaj totalno novega in kdo ve, morda celo izjemno uspešnega.

Takšne odločitve seveda ne moremo sprejeti ad hoc in se je niti ne moremo nujno spomniti čisto naključno. Prebojni management ponuja orodje ‘Petstopenjski proces odkrivanja’ (FSDP). Samega procesa zaenkrat še ne poznam. Sam pa sem razmišljal o nečem sorodnem - o metodi, ki sem jo v zasnovi poimenoval Inovativni pogledi. Gre za:

• Pogled nazaj oz. iskanje inovativnih potencialov v preteklosti oz. zgodovini podjetja, izdelka oz. storitve.
• Pogled naprej, ki pomeni odkrivanje inovativnih možnosti iz prihodnosti (trendi, scenariji prihodnosti, …)
• Pogled navzdol pomeni napajanje vira inovativnosti iz temeljev podjetja, panoge, družbe (poslanstvo, vrednote in tradicija so lahko smiselni navdih.
• Pogled navzgor pa pomeni  sodelovanje z drugimi; najprej v sami organizaciji potem pa tudi množično sodelovanje, ki praktično nima nobene omejitve.

Ideje so zastonj!

Istoimensko knjigo Alana G. Robinsona in Deana M. Schroederja je Ameriško združenje managerjev pospremilo z besedami:
V tej knjigi avtorja ponujata današnjim preobremenjenim, od stresa uničenim vodjem pomembno sporočilo – rešitev njihovih problemov je bliže, kot si lahko predstavljajo – je v ljudeh, ki delajo zanje.

Od vodij se pričakuje vedno večja učinkovitost. Od njih se zahteva, da naredijo več, vendar z manj viri. Standardni odgovor najvišjih vodij na zahteve po večjem dobičku in večji konkurenčnosti je nižanje stroškov in odpuščanje. Vodje na srednjem nivoju trpijo posledice, ker imajo premalo virov in ljudi, ki bi opravili delo. Tako morajo funkcionirati na način »preživetja«, cele dneve se ukvarjajo z neskončnim tokom »nujnih zadev«. Skoraj nikoli nimajo časa, da bi pogledali v prihodnost, čez mejo mesečnih rezultatov. Poleg tega so stalno preobremenjeni in še njihova zaposlitev ni sigurna.

Ironično, pomoč vodjem je bliže, kot si lahko predstavljajo, je v ljudeh, ki delajo zanje. Delavci so tisti, ki opravijo delo in vidijo mnogo stvari, ki jih njihovi vodje ne. Stalno spremljajo s čim niso zadovoljne stranke, vidijo vzroke izgub in možnosti izboljšav.

Zaposleni pogosto vedo, kako izboljšati učinkovitost in zmanjšati stroške – bolj inteligentno kot njihovi šefi. Redko pa imajo priložnost, da bi v zvezi s tem karkoli napravili. Nihče jih ne vpraša po njihovih idejah.

Avtorja sta študirala način vodenja vodilnih japonskih podjetij in ugotovila, da ima večina teh podjetij višjo produktivnost in boljše izdelke kot njihovi konkurenti iz Evrope in Amerike. Ugotovila sta tudi, da ta podjetja posvečajo veliko pozornost nečemu, kar zahodnjaki povečini spregledajo.

Japonski managerji sprašujejo navadne zaposlene – tiste, ki delajo v pisarnah, v delavnicah ali direktno pri kupcih - za njihove ideje. Za majhne ideje, ne za kreativne nove izdelke ali storitve, ampak za vsakodnevne splošne ideje, ki prihranijo malo časa, jim malo olajšajo delo, izboljšajo izkušnjo kupca, ali ponujajo kakršno koli drugo malo izboljšavo v podjetju. Nekatera od teh podjetij tako dobijo izredno mnogo idej – v nekaterih primerih kar po eno idejo na zaposlenega na teden – torej od enega delavca letno 50 idej.

Ne pisanje o vlaganjih v razvoj ali govorjenje o pomembnosti inovacij ali ustanavljanje vedno novih agencij – živo okolje, ki vzpodbuja kreiranje idej je tisto, kar prinaša pomembno konkurenčno prednost na vedno bolj zahtevnem trgu.

Po knjigi “Ideas are free”povzel

Anton Žove

Kultura odprtega prostora: kako jo ustvarjati v podjetju?

Odprti prostor (OP) kot odlično moderacijsko metodo za iskanje rešitev kompleksnih problemov poznamo.

»Kako pa ustvarjati kulturo odprtega prostora v naših podjetjih?« smo se spraševali na delavnici, ki jo je izvedlo Partnerstvo odprti prostor Slovenija (trenerja Aleš Čerin in Danilo Kozoderc). Na njej se je zbrala izjemno pestra skupina udeležencev. Od vodilnega iz velikega slovenskega podjetja, kirurga, državnega zavoda, iz šolstva – srednjega in univerze, svetovalec, do predstavnikov neprofitnih organizacij. Velika pestrost je dajala tudi ton delavnici, na kateri smo spoznali OP kot moderacijsko metodo, ga povezali z učečo se organizacijo, “7 – dnevnim vikendom” in množičnim sodelovanjem (Wikinomija).

Odprti prostor smo tudi praktično izkusili v skupnem iskanju poti za uvajanje kulture odprtega prostora v naša podjetja in organizacije.

Nekateri poudarki iz naših razprav:

Poročilo iz Portoroža. Komentiraj!

Na letošnji 16. konferenci Slovenske organizacije za kakovost v sekciji C »Inovacijska klima« smo delali v okolju odprtega prostora (OP).

V OP pravimo: »Kdorkoli pride je prava oseba.« in resnično smo se na odprtem prostoru znašli ljudje iz zelo različnih okolij. Od predstavnikov različnih podjetij (klimatske naprave, ogrevalna tehnika, informacijska tehnologija, farmacija, …), preko svetovalcev, do ljudi iz vzgoje in izobraževanja (vrtci, gimnazija).

Prvi dan smo začeli s spodbudnimi in primerno provokativnimi uvodnimi predavanji (8 predavanj po 5 minut). Vsi avtorji predavanj so uspeli v samo 5 minut strniti svoje bistvene poglede na ustvarjanje inovativne klime v svojih okoljih. In nas spodbudili k razmišljanju ter iskanju. Čestitamo!

Predavanjem je sledilo »odpiranje prostora« (ustvarjanje varnega prostora za poglobljen pogovor) na temo: »Kako odgovorno ustvariti kulturo inovativnosti v svojem okolju?« v katerem so ljudje odprli 13 tem za delo v skupinah.

Konferenca Slovenskega združenja za kakovost - sekcija Inovacijska klima

Danes se je začela letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost. Delo v sekciji Inovacijska klima poteka po metodi odprtega prostora. Kdorkoli bo prišel bo prava oseba in karkoli se bo zgodilo, bo edina stvar, ki se je lahko zgodila. Dobro okolje za pogovor o inovativnosti.

Da pa odprtega prostora ne bi zapirali, kljub temu, da se bo konferenca v petek končala, ponujamo ta blog. Če se prijavite, postanete avtor. Na blogu so dobrodošli zapisi na vse teme, ki so povezane z inovativnostjo.

Blog v veliki meri sledi načelom odprtega prostora. Temo lahko odpremo in jo potem s komentarji dopolnjujemo. Na ta način raste skupno razumevanje posamezne teme. Ker pa ta blog nima posameznega avtorja, ki bi skrbel za vsebino, bo živel le z vsebino vseh sodelujočih.

Trend: izdelano tukaj

Trendi po eni strani dušijo inovativnost, ker nam postavljajo smernice, ki jim moramo slediti. Po drugi strani pa so trendi okvir, ki vzpodbujajo razmišljanje in odpirajo ideje za nove izdelke in storitve.

Opazovalec trendov (Trend watching) je spletni portal, ki predstavlja aktualne potrošniške trende. Zadnji trend, ki so ga predstavili je ‘Izdelano tukaj’. Ta trend predstavlja nekaj, kar morda ni razvidno na prvi pogled: težnja potrošnikov po lokalnih produktih. Verjetno gre za odgovor na globalizijske posledice ter Made in China, Tayland, Corea in še kaj.

Kaj pravzaprav pomeni ta trend?

• V svetu, ki ga upravlja globalizacija, masovna proizvodnja in poceni izdelki, vedno več potrošnikov išče lokalno, avtentično, ekološko prijazno.
• Ljudi zanima, kako je bil izdelek nerejen, kdo ga je izdelal, kakšen je zaslužek zaposlenih.
  • na izdelkih se pojavljajo nalepke njihove življenjske zgodovine
  • izdelki imajo kode, ki jih beremo preko osebnih čitalcev kode in to povežemo z dodatnimi podatki na spletu
• American Aparel ima načrtno svojo proizvodnju v okrožjo Los Angeles, kjer je delovna sila najdražja. Zaposleni so dostojno plačani.
• Izdelano tukaj in prodano tukaj podpira razvoj lokalne skupnosti in regije.

Ljudje cenijo in so pripravljeni več plačati za idelke in storitve, ki podpirajo določene njihove vrednote.

To so nekatera dejstva, ki lahko vzpodbudijo inovativnost trenutnih in bodočih podjetnikov.

Vinnova – kako država vzpodbuja inovativnost

Zdi se mi, da je znanih precej metod, kako v podjetjih vzpodbujati inovativnost. Kljub poznavanju metod v veliko podjetjih to še vedno ne teče. Menim, da pa je še precej težje vzpodbujati inovativnost na državni ravni.

Na konferenci o inovacijskem novinarstvu v Ljubljani je bila predstavljena Vinnova, švedska vladna agencija za inovacijske sisteme. Dobil sem občutek na tam stvari tečejo. Njen glavni cilj je vzpodbujanje rasti in blaginje. Že ta cilj je zanimiv. Gre preko inovativnosti. Inovativnost sama ni namen, je vedno sredstvo za nekaj. Že ta cilj  odpre delovanje Vinnove in ji omogoča inovativnost. Prav čudno bi bilo, če takšna agencija ne bi bila inovativno, ni pa seveda nemogoče. Takoj, ko jo preveč zbirokratiziramo, izgubi inovativnost.

Naj izpostavim nekaj zanimivih poudarkov iz predstavitve Vinnove:

• Raziskovanje je spreminjanje denarja v znanje. Inovativnost je spreminjanje znanja v denar. Naloga pa je, da to naredimo učinkovito.
• Vinnova spada pod 2 ministrstvi: za šolstvo in znanost ter za industrijo delo in komunikacije
• Inovacijska politika Vinnove je naslednja:
  • raje kompetence kot raziskovanje,
  • raje učenje kot poučevanje,
  • raje raziskovanje kot izrabljanje.
• Ključne usmeritvi:
  • podpirajo zmagovalce in ne šibka področja,
  • gre za raziskovanje in ali industrijo,
  • financiranje, struktura in strategije so orodja in ne cilji,
  • ne poskušaj kopirati, uči pa se iz drugih izkušenj
• Povezati je treba državo, šolstvo in industrijo. To morajo narediti mediji.
• Lekcije, ki so se jih naučili:
  • inovacijski proces ni linearen,
  • znanje je potrebno soustvarjati in ne samo prenašati,
  • inovacijska ekonomija je globalna,
  • inovacije se dogajajo, ko ljudje z različnimi pogledi diskutirajo o skupnem problemu,
  • mediji ne morejo povedati ljudem, kaj razmišljati, ampak o čem razmišljati,
  • mediji prodajajo pozornost in ne informacije.

Tako po občutku bi rekel, da takšna strategija vodi k uspehu. Kdo pa v Sloveniji skrbi za razvoj inovacijskih sistemov.
Dozdeva se mi, da bi naj v Sloveniji za razvoj inovativnosti skrbela Tehnološka agencija Slovenije. Če kdo pozna kakšno drugo ustanovo, ki to dela naj pove. Že samo ime po moje ni posrečeno. Pregled spletne strani pa pokaže, da se ukvarjajo s financiranjem in enkrat letno organizirajo nek dogodek na temo inovativnosti. Nekaj manjka!

Inovacijsko novinarstvo - pridruži se inovativni blogovski skupnosti

Na regionalni konferenci o inovacijskem novinarstvu, ki traja od 14. do 15. junija v Ljubljani je minister za razvoj dr. Žiga Turk predlagal, da bi namesto resničnostnega šova Kmetija raje naredili resničnostni šov v kakšnem bolj inovativnem okolju: razvoju, raziskovalnem laboratoriju. Ni kaj - inovativno in noro. A na takšen način se lahko začne dobra inovativna ideja. Nekaj več o konferenci najdete tukaj.

Ta prispevek pa naj velja tudi kot povabilo, da se priključite temu multiavtorskemu blogu na temo inovativnosti. Soustvarjajte in morda celo drugo leto dobite nagrado za inovacijsko novinarstvo. Kako se priključite?